Kako nastane milo ali Vse o saponifikaciji

Uporabljate naravna mila? Jih izdelujete? Ali pa si jih želite izdelati? Pa veste kaj milo pravzaprav sploh je? 

Čisto strokovno je milo definirano kot natrijeva ali kalijeva sol maščobne kisline. Se sliši zapleteno? Sploh ni! Pripravite se za mini učno uro kemije! 🙂

Naravno milo nastane s kemijsko reakcijo, ki se imenuje saponifikacija ali umiljenje. Gre za reakcijo med kislino (natančneje maščobno kislino) in bazo (natrijev hidroksid – NaOH ali pa kalijev hidroksid – KOH). Ne glede na to, katere maščobe uporabimo pri izdelavi mila, vedno bodo vsebovale maščobne kisline v obliki trigliceridov. 

Triglicerid. S svetlo modro barvo je označena molekula glicerola, s črno barvo pa dolge verige maščobnih kislin.

Triglicerid. S svetlo modro barvo je označena molekula glicerola, s črno barvo pa dolge verige maščobnih kislin.

Trigliceridi so molekule, ki so sestavljene iz molekule glicerola in treh molekul maščobnih kislin. Ko maščobam dodamo vodno raztopino NaOH, začne potekati reakcija umiljenja – saponifikacija. Med reakcijo 3 molekule NaOH zreagirajo z eno molekulo triglicerida in nastane ena molekula glicerola ter 3 molekule mila.

saponifikacija1

Saponifikacija – iz maščobe in NaOH nastane milo in glicerin

Skoraj dovolj kemije za danes 🙂 
Od izbrane baze je odvisno, ali bo naše milo trdo, ali pa bolj mehko oz. kremno. NaOH naredi trdo milo, KOH pa mehko ali celo tekoče milo.

Vsem naravnim milom pa je skupen pH – zaradi svojih kemijskih lastnosti imajo naravna mila vedno visok pH, ki znaša nekje med 8 in 10. Kemijsko gledano gre namreč za sol močne baze (NaOH) in šibke kisline (maščobne kisline), ki ima bazičen pH. Če vemo, da ima naša koža pH 5,5 (se še spomnite reklam za pH nevtralna mila za obraz?), potem bomo kaj hitro ugotovili, da imajo mila precej neprimeren pH za kožo. Kako to, da veljajo za bolj nežno izbiro, če pa je pH neustrezen? Naravna mila resda nimajo ravno nežnega pH, vsebujejo pa druge dobrote, ki jih industrijska mila ne. Prvič, med samo reakcijo se sprošča glicerol, ki kožo vlaži in neguje, ter preprečuje njeno izsušitev. Pri industrijski pridelavi mila se glicerol večinoma odstrani. Drugič, pri izdelavi mila doma v reakcijo vedno dodamo več maščob (prebitek), kot pa jih bo zreagiralo z NaOH. S tem se poskrbi, da v milu slučajno ni ostanka nezreagiranega NaOH hkrati pa višek maščob milo naredi še bolj nežno in hranljivo. Torej, ne glede na to, kaj z milom počnete, njegov pH bo vedno visok, bazičen. Če vam kdo ponuja pH nevtralno milo, ali ne pozna kemijskih osnov, ali pa ponuja nekaj, kar ni naravno milo. V visokem pH pa se skriva tudi odgovor, zakaj milo peče, če zaide v oči. Solze v očeh imajo namreč nevtralen pH (okoli 7), visok pH mila pa je za oči dražeč. 

Naravno milo je malce poseben domač kozmetičen izdelek. Ker med njegovim nastajanjem poteče kemijska reakcija, vhodne sestavine (maščobe, NaOH), v končanem milu niso več prisotne. To se vidi tudi na zapisu sestavin naravnega mila. Za primer vzemimo milo, narejeno le iz olivnega olja. Med njegovimi sestavinami ne boste našli ne olivnega olja (INCI: Olea europaea oil) niti NaOH (INCI: sodium hydroxide), temveč bo napisana le natrijeva sol olivnega olja – INCI: sodium olivate. 

Različne rastlinske (pa tudi živalske) maščobe pa milu dajo različne lastnosti. Nekatera naredijo mila bolj trdna, bolj nežna, bolj mehka, bolj čistilna … O tem bomo več spregovorili v prihodnjih zapisih 🙂

 

0 odzivov

Povej mnenje

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

five + 9 =