Sonce, zaščita, kreme in nevarnosti

Je sonce (samo) škodljivo?

O nevarnosti sonca poslušamo in beremo že na vsakem koraku. Sončne opekline, pospešeno staranje kože in kožni rak so nevarne posledice pretirane izpostavljenosti UV žarkom. Zahvaljujoč porastu pojavnosti kožnega raka v medijih beremo le o negativnih učinkih sonca na ljudi. Pogosto pa se na pozitivne kar pozabi. Sonce je nujno za nastanek vitamina D, izboljšuje določene kožne težave (luskavica) ter pozitivno vpliva na naše razpoloženje.

Omenjeni učinki sonca izvirajo iz UV svetlobe. UV spekter valovanja lahko razdelimo na tri dele – UVA, UVB in UVC. UVC valovi (valovna dolžina 200 do 290 nm) Zemlje praktično ne dosežejo, saj se absorbirajo v ozonski plasti. UVB valovi (290 do 320 nm) se do neke mere absorbirajo v ozonski plasti, vendar pa jih mnogo doseže tudi površje Zemlje. Ti valovi so odgovorni za nastanek sončnih opeklin za porjavitev kože, za staranje kože in tudi za nastanek določenih vrst kožnega raka.  Povzročajo poškodbe predvsem zgornjih plasti kože. UVA žarki (320 do 400 nm) predstavljajo glavnino vsega UV sevanja, ki doseže Zemljo. Prodirajo globlje v kožo, kjer povzročajo pospešeno staranje in nastanek gubic.

UV žarki in njihovo prodiranje na Zemljo

UV žarki in njihovo prodiranje na Zemljo

Kljub temu, da na kreme za sončenje pomislimo v času poletja in počitnic ob morju, si je vredno zapomniti, da se poleti res močno poveča količina UVB žarkov, količina UVA pa je tekom celega leta enaka!

Sonce in njegovi učinki na kožo

Sonce in njegovi učinki na kožo

Nevarni kemični filtri

Da bi se zaščitili pred negativnimi učinki sonca, ljudje uporabljamo kreme za sončenje. Če podrobneje pogledate sestavine povprečne kreme za sončenje, boste hitro ugotovili, da vsebuje t.i. kemične UV filtre. V INCI zapisu sestavin jih najdete pod imeni: oxybenzone, avobenzone, octisalate, octocrylene, homosalate in octinoxate. Ti filtri delujejo tako, da prodrejo v kožo (zato je potrebno kreme s kemičnimi filtri nanesti nekaj minut pred sončenjem) in tam absorbirajo UV žarke, ter tako preprečijo nastanek opeklin. Vse lepo in prav, vendar pa imajo kemični filtri in njihov mehanizem delovanja tudi negativno plat. Zaradi tega, ker delujejo v koži in ne na njeni površini, so sposobni dobro prehajati vrhnje plasti kože, nekatere raziskave so potrdile njihovo prisotnost v materinem mleku. Zaradi svoje kemične strukture so nekateri izmed njih tudi hormonski motilci. Ne nazadnje pa je sporen tudi njihov način delovanja. Ob absorpciji energije UV žarkov sproščajo proste radikale, ki imajo mnogo negativnih učinkov na kožo – od pospešenega staranja, nastanka gubic pa tudi to nastanka kožnega raka. Kemični filtri nas torej zaščitijo pred opeklinami, vendar za visoko ceno.

Varno na soncu

Kako torej postopati varno? Če se morate pred prehudimi sončnimi žarki nujno zaščititi s kremo, izberite takšno, ki vsebuje mineralne oz. anorganske UV filtre. Uporabljata se dva filtra – cinkov oksid (ZnO, zinc oxide) in titanov dioksid (TiO2, titanium dioxide). Mineralni filtri delujejo na površini kože, UV žarkov pa ne absorbirajo ampak jih odbijejo in razpršijo. Glavna slaba lastnost krem z anorganskimi filtri je, da po nanosu puščajo belo sled na koži.

Nano delci

V izogib beli obarvanosti kože po nanosu krem z mineralnimi filtri proizvajalci uporabljajo cinkov oksid in titanov dioksid v nano obliki. Gre za delce, katerih velikost je pod 100 nm. V taki obliki ne odbijajo svetlobe v vidnem spektru, po nanosu so popolnoma nevidni. Uporaba mineralnih filtrov v kozmetiki je relativno nova, tako da informacije o varnosti oz. nevarnosti pridobivamo sproti. Eden glavnih pomislekov pri uporabi nano delcev je ta, da bi lahko zaradi svoje majhne velikosti prehajali kožo ter se nalagali v telesu. Trenutne raziskave so pokazale, da temu ni tako. Nano delci kožo prehajajo v enaki meri kot ne-nano delci, v obeh primerih gre za zanemarljivo majhne količine. Res pa je, da to drži za zdravo in nepoškodovano kožo. Nanašanje na poškodovano kožo ni enako varno. Raziskave so pokazale tudi, da je največja težava nano UV filtrov njihova reaktivnost – so namreč bistveno bolj fotoreaktivni kot večji delci in na UV svetlobi sproščajo proste radikale, ki pa so za kožo vse prej kot blagodejni. Da se izognemo nastanku prostih radikalov, lahko izberemo nano UV filtre, ki so površinsko tretirani (ang. coated) s posebnimi sestavinami (po navadi gre za silikone), ki omogočajo lažje vmešanje mineralnega filtra v kremo ter zmanjšujejo nastanek prostih radikalov pod vplivom UV. Tudi na tem področje vsak dan prihajajo na plano nove informacije in nove raziskave, zato je težko podati zanesljivo sodbo o varnosti.

Problematika domačih krem za sončenje

Ker v trgovinah težko najdemo kremo, ki bi bila res naravna z le mineralnimi filtri, se marsikdo odloči, da bo kremo za sončenje izdelal doma. Cinkov oksid v prahu, ki je v ne-nano obliki, se dobi marsikje, za osnovo pa se lahko uporabi enostavno mazilo (olje + čebelji vosek). Hitro in učinkovito, kajne? Ne nujno! Proizvajalci krem za sončenje z mineralnimi filtri uporabljajo posebne aparature, ki omogočajo res dobro in enakomerno porazdelitev mineralnih delcev v kremi. Doma z ročnim mešanjem ali pa z mešanjem s paličnim mešalnikom takega rezultata enostavno ne moremo doseči. Delci cinkovega oksida pa so zelo nagnjeni k sprijemanju v skupke. Kaj to pomeni za domačo kremo za sončenje? Namesto da bi bil cink enakomerno porazdeljen po celi kremi, se sprime v drobne skupke (ki so s prostim očesom nevidni!) in po nanosu kože ne prekrije v celoti. Zaradi tega, kože tudi ne more zaščititi, mikro-skupki cinka pa lahko naredijo še več škode, saj na predele kože, ki niso prekriti s filtrom odbijajo sončne žarke. Kljub temu, da je izdelava domače kreme za sončenje zelo mamljiva (tudi sama sem jih izdelala kar nekaj), je to lahko zelo nevarno početje! Zagotovo varne so le kreme, ki imajo jasno označen SPF, ker za to označbo stoji laboratorijski test učinkovitosti kreme. Domače kreme v večini primerov testa ne bi prestale.

Kvalitetne kreme – naravne in z mineralnimi filtri

Pri nas se dobi le malo število primernih zaščitnih krem. Kvalitetna je Soleo Organics, na prodaj v mnogih spletnih trgovinah. Cenejša opcija je nakup v ZDA, kjer je kar nekaj izbire:
Badger Balm: popolnoma naravna krema, brez dišav, obstaja tudi verzija z vonjem mandarine in vanilije, ter pudrasto obarvana krema
Alba Botanica: ponuja mnogo različnih krem, tale je le z mineralnimi filtri in naravnimi sestavinami
Godess Garden:naravna krema, obstaja več različnih velikosti in verzij

Je olje malinovih pešk idealna rešitev?

Zadnja leta se veliko bere o naravni zaščiti z rastlinskimi olji, predvsem olje malinovih pešk je pogosto omenjeno, včasih lahko preberemo celo, da nudi zaščito SPF 30. Ta informacija je popolnoma napačna! Za malinovo olje je bilo ugotovljeno, da absorbira UV žarke. Narejena pa ni bila prav nobena raziskava o dejanski SPF zaščiti kože. Samo podatek o absorbciji UV žarkov na žalost ne pove ničesar o dejanski zaščiti kože – lahko da pod vplivom UV žarkov sprošča proste radikale in s tem koži škoduje tako kot kemični filtri, lahko da na svetlobi in vročini ta lastnost hitro pojenja in olje kože ne ščiti več. Skratka, nobenih resnih podatkov o zaščiti kože še ni na voljo, zato je uporaba olja za zaščito pred škodljivimi učinki sonca igra na srečo.

Za konec – na kratko

  • izberite kreme z mineralnimi filtri
  • samo rastlinska olja niso primerna zaščita
  • po kremah za sončenje posegajte takrat, ko se premočnemu sonce ne morete drugače izogniti
  • domače kreme za sončenje niso nujno učinkovite in varne
5 odzivov
  1. Katka
    Katka says:

    Zdravo, no tole pa prvič slišim da so organski UV filtri sporni za uporabo. Pa se za kreme za sončenje zelo zanimam. A bi lahko navedli povezavo do študije, ki to potrjuje? Oziroma me zanima kar celotna literatura iz katere ste črpali podatke o organskih UV filtrih? Ker mislim, da je napisano čista bedarija. (glede organskih filtrov)

    Odgovori
    • Tina
      Tina says:

      Absolutno se strinjam, da je potrebno navajati vire informacij. Tale zapis je bil mišljen kot en hiter pregled problematike, saj bi se o vsakem podnaslovu dalo napisati razširjen prispevek s pripadajočimi referencami.
      Tule so torej znanstveni članki, iz katerih so bili črpani podatki o kemičnih filtrih, navedene so tudi reference, ki se tičejo problematike kontaktnega dermatitisa in draženja kože – še en problem organskih UV filtrov, o katerem še nisem spregovorila. Če do kakšnega izmed njih na Fakulteti za farmacijo ni dostopa, se lahko potrudim, da vam pošljem pdf.
      Bi pa v prihodnje prosila za malo bolj kulturen nivo izražanja.

      Schlumpf M, Cotton B, Conscience M, Haller V, Steinmann B, Lichtensteiger W. 2001. In vitro and in vivo estrogenicity of UV screens. Environmental health perspectives 109(3): 239-244.

      Schlumpf M, Schmid P, Durrer S, Conscience M, Maerkel K, Henseler M, et al. 2004. Endocrine activity and developmental toxicity of cosmetic UV filters–an update. Toxicology 205(1-2): 113-122.

      Schlumpf, M., Durrer, S., Faass, O., Ehnes, C., Fuetsch, M., Gaille, C., Henseler, M., Hofkamp, L., Maerkel, K., Reolon, S., Timms, B., Tresguerres, J. A. F. and Lichtensteiger, W. (2008), Developmental toxicity of UV filters and environmental exposure: a review. International Journal of Andrology, 31: 144–151

      Gonzalez H, Farbrot A, Larko O, Wennberg AM. 2006. Percutaneous absorption of the sunscreen benzophenone-3 after repeated whole-body applications, with and without ultraviolet irradiation. The British journal of dermatology 154(2): 337-340.

      Janjua NR, Mogensen B, Andersson AM, Petersen JH, Henriksen M, Skakkebaek NE, et al. 2004. Systemic absorption of the sunscreens benzophenone-3, octyl-methoxycinnamate, and 3-(4-methyl-benzylidene) camphor after whole-body topical application and reproductive hormone levels in humans. Journal of Investigative Dermatology 123(1): 57-61.

      Krause M, Klit A, Blomberg Jensen M, Søeborg T, Frederiksen H, Schlumpf M, Lichtensteiger W, Skakkebaek NE, Drzewiecki KT. 2012. Sunscreens: are they beneficial for health? An overview of endocrine disrupting properties of UV-filters. International Journal of Andrology, 35: 424–436

      Allen JM, Gossett CJ, Allen SK. 1996. Photochemical formation of singlet molecular oxygen in illuminated aqueous solutions of several commercially available sunscreen active ingredients. Chemical research in toxicology 9(3): 605-609.

      Draelos ZD. 2010. Are sunscreens safe? Journal of Cosmetic Dermatology 9: 1-2.

      Kunisue T, Chen Z, Buck Louis G, Sundaram R, Hediger M, Sun L, Kannan K. 2012. Urinary Concentrations of Benzophenone-type UV Filters in US Women and Their Association with Endometriosis. Environmental Science and Technology.46(8):4624-32. DOI: 10.1021/es204415a

      Hanson KM, Gratton E, Bardeen CJ. 2006. Sunscreen enhancement of UV-induced reactive oxygen species in the skin. Free radical biology & medicine 41(8): 1205-1212.
      Hayden CG, Roberts MS, Benson HA. 1997. Systemic absorption of sunscreen after topical application. Lancet 350(9081): 863-864.

      Heneweer M, Muusse M, van den Berg M, Sanderson JT. 2005. Additive estrogenic effects of mixtures of frequently used UV filters on pS2-gene transcription in MCF-7 cells. Toxicology and Applied Pharmacology 208(2): 170-177.

      Kunz PY, Galicia HF, Fent K. 2006. Comparison of in vitro and in vivo estrogenic activity of UV filters in fish. Toxicol Sci 90(2): 349-361.

      Nakagawa Y, Suzuki T. 2002. Metabolism of 2-hydroxy-4-methoxybenzophenone in isolated rat hepatocytes and xenoestrogenic effects of its metabolites on MCF-7 human breast cancer cells. Chem Biol Interact 139(2): 115-128.

      Sarveiya V, Risk S, Benson HAE. 2004. Liquid chromatographic assay for common sunscreen agents: application to in vivo assessment of skin penetration and systemic absorption in human volunteers. Journal of Chromatography B-Analytical Technologies in the Biomedical and Life Sciences 803(2): 225-231.

      Rodriguez E, Valbuena MC, Rey M, Porras de Quintana L. 2006. Causal agents of photoallergic contact dermatitis diagnosed in the National Institute of Dermatology of Colombia. Photodermatol Photoimmunol Photomed 22(4): 189-92.

      Klinubol P, Asawanonda P, Wanichwecharungruang SP. 2008. Transdermal penetration of UV filters. Skin Pharmacol Physiol. 21(1): 23-9.

      SCCNFP (Scientific Committee on Cosmetic Products and Non-Food Products Intended for Consumers). 2006. Opinion concerning Homosalate.

      Walters KA, Brain KR, Howes D, James VJ, Kraus AL, Teetsel NM, Toulon M, Watkinson AC, Gettings SD. 1997. Percutaneous penetration of octyl salicylate from representative sunscreen formulations through human skin in vitro. Food Chem Toxicol 35(12): 1219-25.

      Shaw, DW. 2006. Allergic contact dermatitis from octisalate and cis-3-hexenyl salicylate. Dermatitis 17(3): 152-5.

      Singh M, Beck MH. 2007. Octyl salicylate: a new contact sensitivity. Contact Dermatitis 56(1): 48.

      Hayden CGJ, Cross SE, Anderson C, Saunders NA, Roberts MS. 2005. Sunscreen penetration of human skin and related keratinocyte toxicity after topical application. Skin Pharmacology and Physiology 18(4): 170-174.

      Bryden AM, Moseley H, Ibbotson SH, Chowdhury MMU, et al. 2006. Photopatch testing of 1155 patients: results of the U.K. multicentre photopatch study group. British Journal of Dermatology, 155: 737–747.

      Odgovori
      • Katka
        Katka says:

        Zdravo,
        tale zgornji komentar sem napisala že kar nekaj časa nazaj, ko sem pred tem prispevkom naletela na kar nekaj blogov o izdelovanju domačih sončnih krem, ki so me kar malo razjezile. Svojo jezo sem definitivno zlila na neprimeren način in na neprimeren prispevek. Zato se iskreno opravičujem. Hvala za napisano literaturo, UV filtri so sigurno sestavine, na katerih bo potrebno narediti še veliko študij, da bomo vedeli kaj in kako…

        Odgovori
        • Tina
          Tina says:

          Zdravo,

          Ja, blogi o domačih kremah za sončenje tudi meni malo dvignejo pritisk. Ker ponavadi temeljijo na predpostavki “naravno = varno” in “sintetično, nenaravno = nevarno”. Pa svet žal ni tako črno-bel 🙂 V svoji začetni navdušenosti sem tudi sama doma izdelala kremo za sončenje (še celo na UV svetlobi sem jo “testirala”), pa sem s tem početjem kljub vsemu nehala, ko sem se v tematiko bolj poglobila.
          Se pa tudi jaz veselim novih raziskav s področja UV zaščite! 🙂

          Odgovori
  2. Ana Karim
    Ana Karim says:

    Tina, hvala za ta članek! 🙂 Mislim, da ga bom še veliko delila (ob navajanju avtorice, seveda), ter da bi ga bili veseli tudi v kakšni tiskani reviji!

    Odgovori

Povej mnenje

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

4 × 3 =